Vprežimo sani, pohitimo v snežne dni,
z iskrico v očeh odmeva zvonki smeh.
Zvončki na saneh, skrivnostni beli svet,
božič nam pričarajo, srčeca odpirajo.

Hej!

Cin, cin, cin, cin, cin, cin,
spet so prazniki.
V srcih mir, na licih smeh
za dobro vseh ljudi.

Cin, cin, cin, cin, cin, cin,
hitro na sani.
V tiho noč naj nežni glas
kraguljčkov zazveni.

Že pod kopiti se srebrni sneg iskri,
ko nas v božično noč popeljejo sani.
Kraguljčki pojejo nam drobno pesmico,
ko zlate zvezde se v očeh otrok vžigajo.

Hej!

Cin, cin, cin, cin, cin, cin,
zvončki pojejo,
lep je ta božični čas,
ki prinaša zimo v vas.

.

Mali jelenček Rudolf nosek je imel svetleč,
kakor žarnica žarel je in glej no, bil je čisto rdeč.
Vsi so se norčevali z noska Rudolfovega,
se mu na skrivaj smejali, da rdeč je kot jagoda.

A potem je neko noč mu rekel dedek Mraz:
“S smrčkom, ki tako žari, vodil moje boš sani.”

Mali jelenček Rudolf je dobil prijatelje,
vsi so ga občudovali in nosek, ki kot lučka je.

Glej, zvezdice božje migljajo lepo,
odprto široko je sveto nebo.
Duhovi nebeški se z raja vrste,
prepevajo slavo, na zemljo hite.

Obljuba predavna postala je res,
zveličar je rojen ljudem iz nebes.
Pri ubogih pastircih na slam’ci leži,
si revščino izvoli, ponižnost uči.

O, srečne dušice, ki njega časte,
z nebeško tolažbo jim polni srce.
Le k njemu hitimo, saj rad nas ima,
zaupno odkrijmo mu rane srca.

Beli sneg skriva se v večer
brez besed nam prinaša mir
z nočjo objema tople dimnike
vabi v sen tihe travnike.
Vem zakaj tisoče snežink
ves večer že poljublja tla
vsak dotik je poln naših prazničnih želja
to darilo je z neba.Božič je Božič je
za vse za vse
za družine vse za prijatelje
zdaj stisnimo roke
Božič je Božič je.

Vsepovsod slišim smeh otrok
čutim že iskrene stiske rok
to je čas ko vse zamere dam na stran
nič ni lepšega kot Božični dan.

Božič je Božič je
za vse za vse
za družine vse za prijatelje
zdaj stisnimo roke
Božič je Božič je.

Nikdar iz mojih ust grda beseda ni pršla,
če zanjo računa blo ni.
Ben, če kdo zarad tega postrani me gleda,
ga n’coj lepo prosim nej mi oprosti.

An boh nej popazi na svoju familjo,
an svojim otrok’m da srečo an mir.
N’coj na b’m nobega v maloro pošiljal,
ka greh je bit jezen na sveti večer.

Vesel Božič vsim, vesel Božič vsim,
vesel Božič voščm prou vsim.

Malo ljudi je, k radi me majo,
an dosti več tistih, ka slabo mi čjo.
An ka nankar za Božič pozabit ne znajo,
če kdaj kej narobe med nami je blo.

Ma sej nič ne rečem, ma sej niso krivi,
človk mona ne rata, se tak že rodi.
Sej niso krivi, zato če so živi,
tud žval ma pravico do tega, da žvi.

Vesel Božič vsim, vesel Božič vsim,
vesel Božič voščim prou vsim.

Jezika ne šparam, an bog mi oprosti,
če komu kdaj rečem, da je to kar je.
Ma resnice ne mara človk prou neč kej dosti,
an je jezen, če kdo jo u fris mu pove.

En lep vesel Božič vsim dušam prodanim,
vesel Božič nunc’m brez tistih reči.
An putanam, šašinam an ritim usranim,
če koga sem spustu, nej se ne jezi.

Vesel Božič vsim, vesel Božič vsim,
vesel Božič voščim prou vsim.

Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,
ka zarad njih vse u k’p k hudiču v ret gre,
an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,
iz dna srca voščm prou vsim kar jih je.

Ma, da bi na glavo se zrušla jim streha,
an da posušila bi jetra se jim,
ma ben ta noč je sveta an da na bo greha,
nej bo vesel Božič še njim.

Vesel Božič vsem, vesel Božič vsem
en lep vesel Božič voščim prav vsem.

Oj smrečica, oj smrečica
ponosna in zelena,
oj smrečica, oj smrečica
ponosna in zelena.
Vse leto ti nam zeleniš,
za Božič pa razveseliš,
s srebrom, zlatom obdariš
nas pravljično odeta.

Božič je najlepši praznik,
čas miru in darovanja,
skupaj smo pred smrečico,
vsa družina pojemo
in otroci gledamo na zvezdnato nebo.

Oj smrečica, oj smrečica …

V nebo poglejte,
to je čarovnija
na tisoče drobnih
snežink simfonija.

Na veterčku lebdijo,
nežno šepetajo,
plešejo po zraku
in se nagajivo hihitajo.

Prve snežinke padajo, padajo,
zvezdic milijone na zemljo hiti,
puhasto snežno odejo nam snujejo,
se vse lesketa kot v pravljici.

So zimske princeske,
srebrne lepotice,
skrivnostne kot sanje
in mehke kot puh.

Jih ujeti ne moreš,
saj so sramežljive,
na dlani pustijo
le mokre sledi.

Prve snežinke padajo …

Ko spusti se noč, ko zberemo se vsi,
družina in vsi mali nadobudneži.
Vse svečano je in čas ustavi se,
kot da tako bo vedno prešine me.

Še jelka se smeji, vidim tvojo oče,
ko ti misel preglasi otroški smeh.
Zunaj sneg, belina, v naših srcih pa
le veselje in toplina.

Saj to praznik je vseh ljudi
in vsaka tiha želja se lahko rodi to noč.

To božično noč, to božično noč
čaka zvezda iz neba nekomu naj igra.
To božično noč (le smo skupaj vsi)
To božično noč (naj za vse ljudi)
se izpolni sto želja, ena skupna pa:
“Naj modrost nam da.”

Kad padne Badnja noć, kad skupimo se svi
mali i veliki, kompletna “family”.
Vani snijeg, bjelina,
a u srcu neka blagost i toplina.

Dobri ljudi i oni zli,
k o nekom tajnom niti vezani su svi ovu noć.

Božić dolazi, Božić dolazi,
neka noćas ljudi svi budu sretniji.
To božično noč (z najljepšim pjesmama),
Božić dolazi (naj za vse ljudi)
se izpolni sto želja, ena skupna pa:
“Naj modrost nam da.”

Cerkvice zvon kliče k polnočnici.
Sveta je noč, imejmo se radi vsi.
Vse misli zle naj se umaknejo,
ko si v roke prijateljsko sežemo.

Božične zvezdice sijejo nam z neba,
srečo prinašajo nocoj vsem ljudem sveta.
V srcih naj vlada mir, naj bo obraz sijoč.
Božične zvezdice z neba sijejo nam to noč.

Tiho se vseh osamljenih spomnimo,
v mislih poljub na lice jim dahnimo.
Vse misli zle naj se umaknejo,
ko si v roke prijateljsko sežemo.

Fse, ka si ge želin za božič, je,
ka tij si z meno tü.
Ne pomagajo darila,
neščen prazničnih dobrot.

Fse, ka si želin, je tau,
ka me prijmeš za rokau,
ščen, ka z meuf si tü.
Fse, ka bi za božič, si tij.

Fse, ka si želin za božič, je,
ka tij si z meno tü.
Ne pomagajo darila,
neščen prazničnih dobrot.

Briga me za potovanja,
lučke naj kar svejtijo.
Če te nega tü ob meni,
prazniki brez smisla so.

Fse, ka si želin, je tau,
ka me prijmeš za rokau,
ščen, ka z meuf si tü,
fse, ka bi za božič, si tij.

Neščen dosta ge za božič,
niti neščen več snega.
Sidejla s čajon mo pred jelko,
glejdala mo Sam doma.

Telefon mo mejla v rauke,
če slučajno pozovejš,
sanjarila mo skaus o tebi,
božiček naj te prinesej.

Ker fse, ka si želin, si tij,
ka me stijsneš med dlanmij,
ščen, ka z meuf si tü.
Ooo, bejbi, fse, ka bi za božič, si tij.

Ti, bejbe.

Brez tejbe nega smisla,
zdaj božič prazen je.
Sama zdaj te čakan,
preseneti me.

Tej božične pesmi,
cimetovi keksi,
fse, ka si želin, je,
ka prijdeš k meni tij,
ka za božič te končno dobin.

Neščen dosta ge za božič,
tij si fse, ka rada bi.
Čakala te mo pred jelko,
če slučajno pozvonijš.

Fse, ka si želin, je tau,
ka me prijmeš za rokau.
Ščen, ka z meuf si tu.
Ooo, bejbi, fse, ka bi je tau ka si tü.

Spet je tu božič, se leto konča,
že novo prihaja, da upanje nam da.
Zato je tu božič, veselje in smeh,
za bližnje in drage, za srečo v očeh.

Vesel srečen božič, v novem letu le mir,
želim vam vse dobro na sveti večer.
Zato je tu božič, odprimo srca
za revne, bogate iz vsega sveta.

Zato srečen božič, si črn al’ bel,
osamljen, pozabljen in v srcu vesel.
Vesel srečen božič, v novem letu le mir,
želim vam vse dobro na sveti večer.

Zato je tu božič, odprimo srca
za revne, bogate iz vsega sveta.
Zato je tu božič, veselje in smeh,
za bližnje in drage, za srečo v očeh.

Vesel srečen božič, v novem letu le mir,
želim vam vse dobro na sveti večer.

Spet je tu božič, se leto konča,
že novo prihaja, da upanje nam da.

Zvonovi zvonijo in sneg že diši,
prihaja spet božič, v očeh se iskri.
Naj to novo leto bo v belo odeto,
za lepšo prihodnost vseh barv ljudi.

Vsem srečen božič, v veselje objet,
naj mir v novem letu polepša naš svet.
Naj zvezda na nebu še bolj zažari,
posuje naj srečo na naše dlani.

Vse želje izpolni otrokom sveta
in srca napolni z ljubeznijo vsa.
Vsem srečen božič, v veselje objet,
naj mir v novem letu polepša naš svet.

Prišel je božič in sveti večer,
na nebu in zemlji se čuti nemir.
Zvonovi zvonite, pokažite moč,
ves svet naj zapoje, zdaj sveta je noč.

Vsem srečen božič, v veselje objet,
naj mir v novem letu polepša naš svet.

Srečen božič, novo leto,
vse v veselje je odeto.
Srečen božič, novo leto,
vse v veselje je odeto.

Vsem srečen božič, v veselje objet,
naj mir v novem letu polepša naš svet.

Srečen božič, novo leto!

Na sveti večer zbrani vsi,
sreča in mir, božič poje pesem.
Pada sneg na lase,
mrzle dlani so, a toplo srce.

Zima je in božič za vse,
čas, ko ljubezen vrata odpre,
ko se zdi, da žalosti ni,
ne stranpoti ne slabih ljudi.

Čas je za sanje, za verovanje,
čas za upanje, za igranje,
čas, ki prinese novo spoznanje,
čas za ljubezen, za praznovanje.

Zima je in božič za vse,
čas, ko ljubezen vrata odpre,
ko se zdi, da žalosti ni,
ne stranpoti ne slabih ljudi.

Zima je in božič za vse,
za majhne, velike, za vse radostne,
za dobre in slabe je čas luči,
ko veš, kaj je prav in veš, kaj ni.

Na sveti večer zbrani smo vsi,
sreča in mir, božič poje pesem.
Pada sneg na lase,
mrzle dlani so, a toplo srce.

Zima je in božič za vse,
čas, ko ljubezen vrata odpre,
ko se zdi, da žalosti ni,
ne stranpoti ne slabih ljudi.

Zima je in božič za vse,
za majhne, velike, za vse radostne,
za dobre in slabe je čas luči,
ko veš, kaj je prav in veš, kaj ni.

Bela zima je in božič za vse,
čas, ko ljubezen vrata odpre,
ko se zdi, da žalosti ni,
ne stranpoti ne slabih ljudi.

Božična je noč,
vsi zbrani smo,
krog mize sede,
pojemo,
sneži, sneži,
a v cerkvi zvon
se prav tiho oglasi.

Božična je noč
in zvon zvoni,
božično drevo
pa žari
in v hišah vseh
luči gore,
vsi božič nocoj slave.

Božična je noč,
kot moč srca
prinesla bo luč
tudi tja,
med vse tiste ljudi,
ki še trpe,
naj mir zopet povrne se.

Božična je noč,
vsi zbrani smo,
krog mize sede,
pojemo,
sneži, sneži,
a v cerkvi zvon
odbil je že polnoči.

Spet je noč in spet so zvezde zbrane
nad zvonikom cerkve svete Ane,
luna sanja, a senca spoznanja
ustavlja moje dihanje,
mineva še en dan brez nje.

Prazne misli kakor srne v begu,
sto spominov kot stopinje v snegu,
želja v zraku zgubi se v koraku,
ko čakam novo svitanje,
mineva še en dan brez nje.

In iščem novo pot, iščem nov izvir,
bo božič tudi meni prinesel končno mir?

Povej, nebo, povej
v teh prazničnih dneh, kako naj grem naprej,
kako naj se zbudim, kako naj spet živim,
ko se spomini usujejo kot plaz
čez letošnji božični čas.

Veter nosi znano melodijo,
nežne note čudno zazvenijo,
vedno tiše, december pa briše
med sanje skrito upanje,
mineva še en dan brez nje.

In iščem novo pot, a kje je prava smer?
Bo božič tudi meni prinesel končno mir?

Povej, nebo, povej
v teh prazničnih dneh, kako naj grem naprej,
kako naj se zbudim, kako naj spet živim,
ko se spomini usujejo kot plaz
čez letošnji božični čas.

Povej, nebo, povej,
ostal sem čisto sam in brez idej,
kako naj se rodim in znova zaživim,
ko mi spomini prinašajo njen glas
v letošnji božični čas.

Ko noč prebuja se in iskrice žare,
a jaz sem sam, ko nate čakam še,
a vem, da zopet za božič vrne se,
naj se skrita želja v meni prebudi, v meni prebudi.

Ta noč je najina, ob kaminu sedeva
in obujava spomine na otroške dni.
Snežinke padajo, a nama je lepo,
to najlepše je darilo na božično noč.

Ko skupaj si zapojeva božične pesmi iz srca,
ko zvončki zazvenijo, božič je prišel med nas.
Najlepše je, če smo doma zbrani veselega srca,
spomine vsi prebujamo, božične pesmi pojemo.

Ko starka Zima se najavi, palčki vprežejo sami,
jelenček Rudolf je pripravljen, da z Božičkom poleti.
Otroci komaj čakamo, čakamo, in čakamo,
normalno, da nestrpni smo, darila prinesel nam bo.

Božiček moj, vem, da prideš nocoj,
da prinesel boš zame zvrhan koš.
Božiček moj, vem, da prideš nocoj
in če se ne srečava, hvala ti za darila vsa.

Gospa Božiček pred odhodom vse potrebno postori,
da bo teklo kot po maslu, da Božiček nas obdari.
Mi pa komaj čakamo, čakamo in čakamo
in vse bolj nestrpni postajamo, darila prihajajo.

Za božič pridemo domov
pod naš najdražji mili krov.

Na vseh straneh sveta živimo,
vse dni za delom le hitimo.
Ko pride pa adventni čas,
nemir naseli se v nas.

Ob jaslicah bi radi zbrani
doma vsi skupaj praznovali.
Božična zvezda vabi nas,
pokliče nas neslišni glas.

Za božič pridemo domov
pod naš najdražji mili krov.
Tako kot v starih dobrih dneh
gori nam iskrica v očeh.

Za božič pridemo domov,
pokliče pesem nas zvonov.
Skrivnost božične nas noči
v duši znova prerodi.

V mrazu plešejo snežinke,
nestrpne male potepinke.
Toplina doma greje nas,
ustavil se je hitri čas.

Iz duše sreča se preliva,
otroštva radosti uživa.
Kot ena spet družina smo,
ko Sveto noč zapojemo.

Božič je in on se vrača
kakor lastovka domov.
Mir in upanje prinaša
oče naš pod revni krov.

Zbrala se je vsa družina,
on pa svečo je prižgal,
mir in srečo sem začutil,
blagoslov.

Božič je in sam prižigam
majhne lučke, da gore,
v srcu mojem tebe nosim,
Jezus, moje upanje.

Je rojeno dete Božje
za vse, vse ljudi,
v srcu mojem
drobna lučka spet gori.

Ni več mame, ni očeta,
gnezda našega več ni.
Ob božiču pesem peta
v skromni hiški ne zveni.

Je na čelu roka mame,
čutim jo neštetokrat,
blagoslov za božič dala
mi takrat je zadnjikrat.

Ko se nam znova bliža novo leto,
december si utira poti.
Vsa družina se je spet zbrala,
vsaj za trenutek pozabimo skrbi.

Ko vsepovsod luči božične gorijo,
nas prežema močen praznični žar.
Povsod vzdušje prave ljubezni,
naj za vse bo to najlepši dan.

Srečen božič vsem,
prav vsem ljudem na svetu,
naj vse nas ljubi mir,
izpolni spet v novem letu.

Srečen božič vsem,
zvonovi naj zvenijo.
Vrnimo upanje prav tistim,
ki še vedno trpijo.

Srečen božič vsem,
dobrim ljudem na svetu.
Zdaj vsi nazdravimo
za več ljubezni na tem planetu.